Moj osebni pogled na politiko prostora: Nekritično o dvoživkah.
Zdej, to je tko.
Kakor že večkrat, o mnogo-čem, načelno nič narobe. Postane pa takoj, ko se začnemo meniti o udejanjanju.
Dohtarji, seveda lahko imajo privatno prakso in seveda so pomemben člen v splošni ponudbi, vendar ...
Ni v redu, da je socialističen vse tja do strokovnega, ali kako tistemu rečejo na medicini.
Pol, ko pa to opravi, pa pozabi na socializem in se gre kapitalista.
Ej, pa še šole naredi v Švici.
Ja, seveda brez štipendije.
Pejd ke, pa že gimnazijo plačaj, ker na njihovo medicino pridejo samo tisti iz privat šol.
No, pa še Ruskih tajkunov otroci, a tisti imajo tudi šole za neuvrščene, tako da ne motijo domačih.
Pol, ko plačaš gimnazijo, fax, specializacijo v Švici, potem si pa seveda dobrodošel, da na Kozjem odpreš kliniko.
Pa noben noče nazaj priti.
Ne vem, ne vem, kako to?
Zato predlagam:
Vemo, koliko stane gimnazija, koliko fax, specializacija, potem ekvivalent oddela v Tolminskih hribih, ali pa na Goričkem in ko odsluži tlako, odpre samostojno ordinacijo v Tolminu.
Ko mu zalaufa, pridobi dovolj strank, pa seveda lahko poizkusi tudi v Ljubljani.
Samo, kakor se meni vidi, se bo kmalu napolnilo privatnikov in priti v Ljubljano ne bo tako enostavno.
Pol bojo pa zopet jamrali, da bi država morala ...
Še v socializmu država ni veliko naredila za skupno dobro, če ni videla direktnega dobička, pa je vse eno bilo bistveno več kot sedaj, ko naj bi trg urejal gospodarske relacije.
Zato pa smo fevdalizem pustili zgodovini, nekateri bi ga pa še naprej gonili.
Če se če, se da!
Ampak, a se sploh če?